APDEJT.si

Trumpova administracija je okrepila svojo retoriko in militarizirala politiko proti Latinski Ameriki, pri čemer je narkokartele razglasila za "mednarodne teroristične organizacije". Poleg treh rušilcev je ZDA v južni Karibik, blizu obale Venezuele, napotila tudi več vojnih ladij in tisoče marincev. Države ALBA-TCP so obsodile te vojaške poteze in zavrnile obtožbe proti predsedniku Maduru in drugim članom venezuelske vlade. Komunikacija med ZDA in Venezuelo je prekinjena od leta 2019.

Sodišče je zagrozilo z denarno kaznijo Nemčiji, če ne bo spoštovala sodnih odločb glede izdaje vizumov za Afganistance. Na stotine ogroženih Afganistancev čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo, medtem ko so nekatere že deportirali nazaj v Afganistan. Sodišče je odločilo, da mora nemška vlada ukrepati.

Sodišče je potrdilo izgon Abu Walaa, nekdanjega vodje Islamske države (IS) v Nemčiji, saj se Walaa ni pritožil na sodbo. Kljub pravnomočnosti sodbe o izgonu, pa še ni jasno, ali bo do deportacije dejansko prišlo, saj o tem še ni bila sprejeta dokončna odločitev.

V Perthu v Avstraliji so aretirali 77-letnega nemškega upokojenca, ki je v svoji prtljagi tihotapil štiri kilograme kokaina v vrednosti milijonov dolarjev. Zdaj se sooča s sojenjem zaradi tihotapljenja drog.

V severozahodni Nigeriji je prišlo do smrtonosnega napada na mošejo in bližnje vasi v državi Katsina. Neznani napadalci so vdrli v mošejo v mestu Unguwar Mantau med jutranjo molitvijo in ubili vernike. Nadaljnji napadi na okoliške vasi so povzročili dodatne žrtve in ugrabitve. Lokalni uradniki so izjavili, da je število smrtnih žrtev naraslo na 50, napad pa naj bi bil povračilni ukrep.

Izrael je potrdil načrt za gradnjo stanovanj na Zahodnem bregu, ki bo po mnenju kritikov razdelil palestinsko ozemlje na dva dela in onemogočil vzpostavitev palestinske države s strnjenim ozemljem. Palestincem, ki živijo na tem območju vzhodno od Jeruzalema, je bilo ukazano, da se izselijo pred prihodom gradnje.

V Mehiki so oblasti odkrile šest odrezanih človeških glav. Rivalski karteli se v državi spopadajo za nadzor nad ozemlji in tihotapskimi potmi, kar pogosto vodi v nasilna dejanja.

Nemški mediji kritično ocenjujejo dojemanje ukrajinskega konflikta in morebitne posledice ameriško-ruskega dogovora za Evropo. Obenem se pojavljajo napovedi, da bi lahko prišlo do eskalacije na Bližnjem vzhodu, saj naj srečanje med predsednikom Trumpom in evropskimi voditelji ne bi prineslo bistvenih rešitev za Ukrajino.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja označil za 'vojnega heroja' in izrazil prepričanje, da si tudi sam zasluži ta naziv. Trump je to izjavil v intervjuju, pri čemer je poudaril ameriške napade na iranska jedrska obratovanja junija. Te izjave prihajajo v času, ko se Netanjahu sooča s kritikami zaradi razmer v Gazi.

Upravno sodišče v Berlinu grozi nemškemu zunanjemu ministrstvu z denarno kaznijo, ker ni pravočasno izdalo vizumov Afganistancem, ki so prejeli obljubo o sprejemu. Ministrstvo je zamudilo rok za omogočitev vstopa Afganistancem, zato mu grozi denarna kazen. Primer se vleče že dlje časa, saj gre za obljube o sprejemu, ki jih je dala prejšnja vlada. Lennart Pfahler iz WELT poudarja, da je zunanje ministrstvo dolžno izpolniti obljube.

Španija se že dva tedna bori z obsežnimi požari, ki so najhujši v zadnjih desetletjih. Nemški gasilci so se pridružili lokalnim silam pri gašenju, prizadevanja pa so osredotočena na obvladovanje »inferna«, kot so ga poimenovali. Vzroki za takšno intenzivnost požarov niso navedeni.

Po anketah javnega mnenja večina nemških državljanov podpira prekinitev dobave orožja Izraelu. Kljub temu v politični Uniji ni popolnega soglasja glede te odločitve. Kancler ima podporo večine prebivalstva glede vprašanja neomejene dobave orožja Izraelu, vendar je ta tema še vedno sporna.

Iranska vlada je deportirala že 1,2 milijona afganistanskih migrantov in načrtuje deportacijo dodatnih 800.000. Množične deportacije so se začele v začetku leta zaradi zaostrene migracijske politike Irana.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Donald Trump je ponovil trditve, da je končal šest ali sedem vojn, čeprav dejstva tega ne potrjujejo v celoti. Bela hiša je ponovno zatrdila, da je Trump končal konflikt med Indijo in Pakistanom. Trump je tudi napovedal ukrepe proti muzejem, ki naj bi bili preveč usmerjeni v teme, kot je suženjstvo, in načrtuje poslikavo južne meje, da bi otežil preplezanje zidu. Poleg tega je ženska iz Indiane obtožena, da je na družbenih omrežjih grozila Trumpu.

Talibani v Afganistanu pospešeno gradijo nove infrastrukturne projekte, vključno z jezovi in namakalnimi sistemi, kar zaostruje napetosti z Iranom. Iranska vlada obtožuje talibane, da z zajezitvijo reke Hari ogrožajo oskrbo mesta Mašhad z vodo, in to vidi kot sovražno dejanje. Iranski časniki poročajo, da se zaradi tega zaostruje vodna kriza, saj je Iran ena najbolj sušnih držav na svetu.

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je po zaključku pogovorov v Washingtonu izrazil zadovoljstvo, vendar opozoril, da bodo naslednji koraki bolj zapleteni. Na družbenem omrežju X je poudaril, da je treba povečati pritisk na Rusijo in se izogibati enostranskim teritorialnim odstopom.

Sirske oblasti ocenjujejo, da je od leta 1970 v Siriji izginilo do 300.000 ljudi. Komisija za izginule osebe ocenjuje, da so ti ljudje izginili med vladavino družine Asad. Dokumentiranje teh zločinov je v teku, začetne ugotovitve pa kažejo na stotisoče žrtev diktature.

Obisk ukrajinskega predsednika Zelenskega v Beli hiši februarja se je končal s fiaskom, pri čemer je bil deležen kritik tudi zaradi svoje izbire oblačil. Tokrat se je odločil za črn suknjič.

Voditelji Evropske unije so v torek na videokonferenci razpravljali o Ukrajini in izidu pogovorov v Beli hiši, je sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Senator Roger Marshall je poudaril, da mora Evropa povečati svojo podporo Ukrajini, še posebej v luči morebitne izgube ozemlja.